Prometna vzgoja otrok je izrednega pomena za njihovo nadaljnje odgovorno in varno ravnanje v cestnem prometu. Začne se v družini, nadaljuje v predšolskih vzgojno-varstvenih ustanovah in v osnovni šoli, vse do konca človekovega življenja. Takoj, ko otroci shodijo, postanejo pešci. Še prej vstopijo v svet prometa kot potniki v avtomobilu, kjer je potrebno pravilno uporabljati ustrezne otroške varnostne sedeže, kasneje pa kot potniki v avtobusu ali kot kolesarji. Otroci torej v prometu sodelujejo vsak dan, najpogosteje, ko obiskujejo vrtce in šole. Zato je segmentu prometne vzgoje potrebno posvetiti posebno pozornost.

Poleg teoretičnih in praktičnih znanj, ki jih pridobivamo in izpopolnjujemo za varno sodelovanje v cestnem prometu, je pomembno tudi sprotno oblikovanje otrokovih vrednot, ki se oblikujejo tudi na podlagi ravnanj njegovih staršev v prometnem vsakdanu. Poleg prometne vzgoje otrok v družini, je izrednega pomena tudi prometna vzgoja v šoli. Pouk v razredu, kjer se uporablja besedna razlaga z gradivi, se dopolnjuje s praktičnimi vajami v stvarni prometni situaciji in neposrednim izvajanjem tistega, kar se otrok nauči ter preoblikovanjem vedenja, tudi s pomočjo preventivno-vzgojnih video vsebin (spotov, filmov). Vse našteto se lažje in učinkoviteje komunicira s pomočjo načrtov šolskih poti, ki naj bi jih imele izdelane vse osnovne šole.