Na novinarski konferenci, dne 12.1.2107, smo predstavili analizo stanja varnosti cestnega prometa v lanskem letu. S podrobnejšo analizo lanskoletnih prometnih nesreč po mesecih smo na agenciji ugotovili in izpostavili ključne vzroke in dejavnike tveganja za nastanek prometnih nesreč, ki so: neprilagojena hitrost, alkohol in nepravilnosti pri ravnanju pešcev. V lanskem letu posebej izstopa varnost na avtocestah, saj se je tam število mrtvih v primerjavi z obdobjem lani skoraj podvojilo. V letu 2016 posebej prometno-varnostno izstopa mesec januar, ko se je na primorski avtocesti zgodila množična prometna nesreča, v kateri so štirje udeleženci zaradi posledic prometnih nesreč umrli.

Meseci, ki so izstopali gledano na leto prej ali povprečje zadnjega petletnega obdobja, so bili: april, kjer je izstopalo število nesreč motoristov zaradi lepega vremena in začetka sezone, maj, kjer je izstopal alkohol kot vzrok za nesreče, in avgust. Vsako leto glede stanja varnosti izstopa eden od poletnih mesecev, v letu 2016 je bil to avgust, na agenciji pa ocenjujemo, da je takrat na cestah zaradi dopustov in turistične sezone več tranzitnega prometa, problematični so predvsem vikendi in praznični dnevi. Prometne nesreče se zgodijo v lepem in sončnem vremenu in ko je promet najgostejši. V poletnih mesecih je vzrok za nastanek prometnih nesreč največkrat neprilagojena hitrost in neupoštevanje pravil cestnega prometa. V mesecu decembru pa je bilo rahlo poslabšanje predvsem zaradi zadnjega tedna, ko je na naših cestah umrlo kar sedem udeležencev cestnega prometa. »Kljub izboljšanju stanja v drugi polovici leta in dejstvu, da se je trend varnosti v zadnjih štirih mesecih v letu izboljšal že drugo leto zapored, s stanjem v letu 2016 ne moremo biti zadovoljni. Zato smo deležniki na področju prometne varnosti razmeram prilagajali svoje aktivnosti in ukrepe, prav tako pa jih bomo nadgradili v letu 2017 in izvedli še dodatne ukrepe za boljšo prometno varnost« je še dodal mag. Igor Velov, direktor AVP.

 

PADLI SMO NA IZPITU GLEDE VOŽNJE POD VPLIVOM ALKOHOLA

Pogled na stanje varnosti v cestnem prometu v preteklem letu je predstavil tudi mag. Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije, ki je izpostavil predvsem problem pešcev in kolesarjev, ki so kar v polovici primerov povzročitelji prometnih nesreč. V še večji meri so povzročitelji prometnih nesreč tudi motoristi. Mag. Ivan Kapun je poudaril: »Kot država smo padli na izpitu glede vožnje pod vplivom alkohola. V letu 2016 je policija sankcionirala kar 9.000 voznikov zaradi alkohola, zasegli so 3.000 motornih vozil večkratnih kršiteljev cestno-prometnih predpisov, tistih, ki nimajo veljavnih vozniških dovoljenj in nekaj predelanih motornih koles. V lanskem letu je bila posebna pozornost namenjena tudi uporabi drog in drugih psihoaktivnih snovi med vožnjo, v decembru smo v času nacionalne akcije testirali 89 voznikov, od katerih je bilo kar 45 pozitivnih.«

210 MILIJONOV EVROV NA VOLJO ZA CESTNO INFRASTRUKTURO

»V preteklih letih so bile prekinjene vse investicije v cestno infrastrukturo, z izjemo rednega vzdrževanja. V letu 2016 je bilo zagotovljenih že več sredstev za vlaganje v ceste, v nekaj letih pa bo ta izpad nadomeščen. Za letošnje leto imamo zagotovljenih 210 milijonov evrov, v prihodnjem letu pa 220 milijonov evrov« je poudarila Ljiljana Herga iz Direkcije RS za infrastrukturo.

»Na avtocestnem omrežju se vsakoletno povečuje gostota prometa od 1 do 6 %, temu sledi povečanje števila prometnih nesreč in njihovih posledic«, je poudaril mag. Ulrich Zorin iz DARS-a. Na DARS-u ugotavljajo, da se v izrednih dogodkih v zadnjih letih ravnanje udeležencev spreminja na bolje, kar se kaže v pravilnem razvrščanju vozil v primeru zastojev in večjo uporabo odsevnih jopičev na avtocestah.

Kljub ukrepom na področju cestne infrastrukture, nadzora na cestah in preventivnim aktivnostim, ima pri varnosti v cestnem prometu še vedno največjo vlogo prav človeški dejavnik. »Vsem nam tukaj ni vseeno, kaj se dogaja v Sloveniji, saj prometna varnost še vedno ni zadovoljiva. Problematični so tudi mobilni telefoni, alkohol in agresivnost pri vožnji. Na izboljšanje stanja ne moremo vplivati samo s kaznovanjem, temveč predvsem s prometno vzgojo. Pri tem imajo velik vpliv tudi mediji, ki lahko prikažejo določeno ravnanje, npr. vožnjo pod vplivom alkohola, kot zavrženo«, je poudaril psiholog Marko Polič.

PREDVIDENI UKREPI ZA IZBOLJŠANJE VARNOSTI VSEH UDELEŽENCEV V PROMETU

Z namenom, da se trend obrne in se s skupnim trudom izboljša varnost vseh udeležencev na slovenskih cestah, je agencija predlagala nove ukrepe, načrtovane so dodatne aktivnosti in oblikovani predlogi sprememb za letošnje leto, ki jih bo agencija izvajala skupaj z drugimi deležniki. Z ukrepi v letu 2017, kot so okrepitev nacionalnih akcij (za mobilne telefone, hitrost in alkohol), z več napora na področju izboljšanja varnosti pešcev in motoristov ter z raziskovanjem pravih vzrokov in dejavnikov prometnih nesreč želijo agencija in vsi sodelujoči na področju prometne varnosti doseči cilje, zastavljene z nacionalnim programom varnosti cestnega prometa za obdobje 2013 – 2022.

Za zaključek je mag. Igor Velov, direktor Javne agencije RS za varnost prometa predstavil še spremembe na zakonodajnem področju, in sicer od današnjega dne veljaven Zakon o voznikih, s katerim agencija pridobiva večja pooblastila za kakovostnejše usposabljanja bodočih voznikov in ukrepanje na področju nadzora delovanja šol vožnje in varne vožnje ter Zakon o motornih vozilih, ki je v postopku sprejema in bo omogočal boljši nadzor nad opravljanjem tehničnih pregledov. Agencija je predlagala tudi nekatere spremembe v Zakonu o pravilih cestnega prometa in Zakonu o cestah.

Tudi v prihodnje bo pomembno intenzivno sodelovanje Javne agencije RS za varnost prometa, Direkcije RS za infrastrukturo, Policije, DARS-a in drugih. Agencija bo podvojila sofinanciranje programov nevladnih organizacij, ki delujejo na področju varnosti v cestnem prometu in prav tako se bodo podvojila finančna sredstva namenjena delovanju lokalnih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Nadaljevala bo tudi z raziskovanjem dejavnikov nastanka prometnih nesreč. Ker se prihodnji teden začne nacionalna akcija o uporabi mobilnih telefonov med vožnjo je agencija pristopila proaktivno in pristojnim organom predlagala strožjo zakonodajo za uporabo mobilnih telefonov med vožnjo ter spremembo zakonodaje za lažji dostop policistov do podatkov mobilnih operaterjev v primeru prometne nesreče, so še poudarili.

Za večino prometnih nesreč je krivo človekovo ravnanje v prometu. Ali udeleženci v cestnem prometu upoštevamo prometna pravila? Agencija za varnost prometa je zgolj v eni uri posnela nepravilnosti udeležencev na ljubljanskih cestah: https://www.youtube.com/watch?v=-iGV_vmVhMk&feature=youtu.be