Agencija za varnost prometa je oktobra 2021 naročila raziskavo javnega mnenja in sicer na segmentu splošne javnosti, v kombinaciji telefonskega (CATI) in spletnega anketiranja (CAWI). Velikost vzorca je 1.514 oseb. Večina anketiranih je voznikov osebnega avtomobila (75,4 %), z manjšimi deleži sledijo pešci (8,1 %), kolesarji (5,7 %) in potniki v osebnem avtomobilu (5,4 %). Tretjina je izkušenih voznikov z vozniškim dovoljenjem nad 40 let, prav tako je tretjina tistih, ki prevozijo od 10.000 do 20.000 kilometrov letno. Približno polovica je moških in polovica žensk. V nadaljevanju Agencija predstavlja ključne ugotovitve.

OCENA OBSTOJEČEGA STANJA NA PODROČJU VARNOSTI CESTNEGA PROMETA V SLOVENIJI

 Najvišji delež anketiranih (46,0 %) se v prometu počuti srednje varno (ocena 3). S 37,9 % sledi ocena 4 (počutim se varno). Povprečna ocena varnosti v prometu znaša 3,28. Najbolj varno se počutijo vozniki osebnih avtomobilov (ocena varnosti 3,32), najmanj pa kolesarji (ocena varnosti 2,98).

Glede na leto 2014 se nekoliko večji delež ne počuti varno ali sploh ne počuti varno (13,1 %), v 2014 pa je bilo takih 11,6 %. Polovica manj kot v 2014 se jih počuti popolnoma varno (letos le 3,2 %, 6,4 pa v 2014).

Največji problemi (z najvišjimi povprečnimi ocenami) na področju cest so za anketirance:

  • infrastruktura, ki ne omogoča pretočnosti prometa (3,95),
  • neurejena cestišča (3,92),
  • tovorni promet v naseljih (3,81),
  • neprimerna časovna postavitev cestnih zapor (dela na cesti) v turistični sezoni (3,74).

Največji problemi na področju prometne varnosti med »udeleženci v prometu«, so za anketirance:

  • vozniki pod vplivom alkohola oz. prepovedanih substanc (4,47),
  • vožnja v nasprotno smer po avtocesti (4,38),
  • nestrpnost in agresivna vožnja voznikov (4,37).

Največji problemi na področju prometne varnosti na področju vozil, so za anketirance:

  • preobremenjenost tovornih vozil (3,78).

Vedenje v prometu

Večina anketiranih (51,5 %) meni, da drugi udeleženci v prometu pogosto kršijo prometne predpise. Obenem se je polovica anketiranih (50,4 %) opredelila, da sami redko kršijo prometne predpise.

Anketirance smo povprašali, ali so spremenili udeležbo v prometu v času od začetka epidemije:

  • Petina (20,3 %) je navedla, da so zaradi dela od doma na splošno manj udeleženi v prometu,
  • Skoraj petina (18,8 %) manj uporablja osebno vozilo in se več vozi s kolesom,
  • 14,5 % več uporablja javni prevoz na račun manjše uporabe osebnega vozila.

Glede ravnanja v prometu anketiranci izpostavljajo:

Kot posledica epidemije se je povečal obseg mikromobilnosti (več voznikov e-skirojev…), in več kot polovica anketirancev (60,0 %) ocenjuje, da kot pešci v prometu zato bolj skrbijo za lastno varnost. Dobra desetina (11,0 %) ne prilagodi hitrosti razmeram oz. omejitvam.

Le manjši deleži anketiranih menijo, da so po vračanju v promet bolj raztreseni, da vozijo bolj tvegano, da več uporabljajo mobilni telefon, da delujejo manj samozaščitno, da pozabijo na uporabo varnostnega pasu, da vozijo pod vplivom alkohola.

Kot najmanj problematična področja pa ocenjujejo: vožnjo voznikov mopedov brez čelade (3,45), sledi prevelika hitrost na avtocestah (3,46) ter starejši vozniki, ki vozijo prepočasi (3,51).

TESTIRANJE UKREPOV ZA POVEČANJE PROMETNE VARNOSTI

Predlaganim ukrepom za povečanje varnosti v cestnem prometu so anketiranci na splošno zelo naklonjeni. V največji meri podpirajo:

  • Namestitev alkoholnih ključavnic za poklicne voznike (prevozi otrok, potnikov) podpira 88,6 %
  • Namestitev alkoholnih ključavnic kot ukrep za voznike, ki so že vozili pod vplivom alkohola podpira 75,8 %
  • Obvezno kolesarsko čelado tudi po 18. letu podpira 61,2 %.
  • Prepoved kajenja med vožnjo podpira 58,3 %.

Edini predlagani ukrep, pri katerem so anketiranci izrazito proti, je ukrep splošne omejitve hitrosti v vseh naseljih na 30 km/h, pri katerem so kar tri četrtine (74,1 %) anketiranih proti.

Manj kot polovica vprašanih podpira popolno prepoved telefoniranja med vožnjo  – tudi prostoročno (46,4 %), sicer pa so vsi ostali ukrepi podprti z absolutno večino anketirancev.

Na področju omejevanja vožnje pod vplivom alkohola so bili predlagani trije ukrepi:

  • Znižanje dovoljene stopnje alkohola v krvi na 0,0 promila
  • Namestitev alkoholnih ključavnic kot ukrep za voznike, ki so že vozili pod vplivom alkohola
  • Namestitev alkoholnih ključavnic za poklicne voznike (prevozi potnikov, otrok)

  1.  Znižanje dovoljene stopnje alkohola v krvi na 0,0 promila

Ta predlog podpira 54,0 % anketiranih. Dobra tretjina (39,3 %) jih je proti.

Med nepodporniki najbolj izstopajo moški, anketiranci v starostni skupini od 31 do 45 let, visokošolsko izobraženi, prebivalci ruralnih naselij, Posavske statistične regije in JV Slovenije, vozniki osebnega vozila, takšni, ki imajo vozniško dovoljenje več kot 40 let in poklicni vozniki.

Kakšen je obseg prometnih nesreč in kakšne so posledice zaradi povzročiteljev pod vplivom alkohola v dovoljeni meji, navaja spodnja tabela.

Vključeni so tisti povzročitelji prometnih nesreč, ki so imeli med 0,01 in 0,24 mg/L alkohola v izdihanem zraku ali med 0,01 in 0,5 g/kg (promil) alkohola v krvi. Izključeni so mladi vozniki in profesionalni vozniki, saj zakonsko ne smejo imeti nič alkohola!

LETO Št. prometnih nesreč Št. prometnih nesreč s telesno poškodbo Poškodbe Skupaj poškodbe (H+L)
Smrt Huda tel. poškodba Lažja tel. poškodba
1.1.2019 – 27.11.2019 256 123 5 26 138 164
1.1.2020 – 27.11.2020 236 95 8 23 97 120
1.1.2021 – 27.11.2021 241 95 5 17 100 117
primerjava 21/20 2% 0% -38% -26% 3% -3%

Število prometnih nesreč zaradi povzročiteljev pod vplivom alkohola v dovoljeni meji, se v zadnjih treh letih giblje v povprečju okrog 250. So pa ti povzročitelji v letošnjem letu povzročili 5 smrtnih prometnih nesreč (dva voznika osebnega avtomobila, 1 voznik motornega kolesa, 1 voznik tovornega vozila in 1 kolesar), lani v enakem obdobju 8 in v letu 2019 prav tako 5.

  1. Namestitev alkoholnih ključavnic kot ukrep za voznike, ki so že vozili pod vplivom alkohola

Ta predlog podpira tri četrtine anketiranih (75,8 %), 17,2 % pa jih je proti.

Med nepodporniki najbolj izstopajo moški, anketiranci v starostni skupini od 31 do 45 let, univerzitetno izobraženi, prebivalci ruralnih naselij, prebivalci Posavske statistične regije, vozniki osebnega vozila in kolesarji, takšni, ki imajo vozniško dovoljenje več kot 3 leta in do 10 let in takšni, ki letno prevozijo med 20.000 in 30.000 kilometri ter poklicni vozniki.

  1. Namestitev alkoholnih ključavnic za poklicne voznike (prevozi potnikov, otrok)

 Ta predlog je med testiranimi ukrepi deležen najvišje podpore, saj ga podpira 88,6 % anketiranih, le 7,7 % je proti.

Med nepodporniki najbolj izstopajo moški, anketiranci v starostni skupini do 30 let, osnovnošolsko izobraženi, dijaki in študenti, prebivalci ruralnih naselij, vozniki osebnega vozila in kolesarji, takšni, ki imajo vozniško dovoljenje več kot 3 leta in do 10 let in takšni, ki letno prevozijo več kot 30.000 kilometrov.

Agencija za varnost prometa pri tem izpostavlja, da do konca novembra letos glede na število prometnih nesreč, povezanih z alkoholom, najbolj negativno izstopata prav Posavska statistična regija s statistično 7,68 prometnih nesreč na 10.000 prebivalcev, visoko na tretje mesto pa se uvršča tudi jugovzhodna Slovenija s statistično 7,29 prometnih nesreč na 10.000 prebivalcev.

Do konca novembra letos so vse smrtne prometne nesreče pod vplivom alkohola povzročili moški.

Priloga: Raziskava javnega mnenja “Varnost cestnega prometa v Sloveniji 2021”