V tem tednu bosta Agencija za varnost prometa in Policija pričeli izvajati drugo letošnjo nacionalno preventivno akcijo »Hitrost«, ki bo trajala do 11. junija in je evropsko usklajena. Sočasno bo potekala tudi druga letošnja nacionalna preventivna akcija »Varnost voznikov enoslednih motornih vozil«. Številni dejavniki, ki so povezani z objestno, tvegano in neprilagojeno vožnjo, povečajo nevarnost za nastanek prometne nesreče. Višje kot so hitrosti, praviloma težje so posledice prometnih nesreč, tudi pri motoristih. Zaradi neprilagojene hitrosti smo po trenutnih podatkih letos do 1. junija zabeležili 1.253 prometnih nesreč (lani 1.236), umrlo je 11 oseb (lani 11). Število lažje poškodovanih znaša 550 (lani 592), huje pa 75 (lani 123). Vozniki enoslednih motornih vozil so bili letos po trenutnih podatkih do 1. junija udeleženi v 225 (lani 304) prometnih nesrečah, povzročili so jih 138 (lani 190). V posledicah teh prometnih nesreč so letos umrli 4 motoristi (lani 3), 28 (lani 48) je bilo hudo in 121 (lani 165) lažje poškodovanih.

Policisti so v letošnjem letu do konca maja ugotovili 1.904 (2.079) kršitev cestnoprometnih predpisov voznikov enoslednih motornih vozil ter 52.403 (56.861) kršitev s področja hitrosti pri vseh voznikih. V času nacionalne preventivne akcije bodo predvsem na cestnih relacijah, ki jih motoristi pogosto uporabljajo za vožnjo, izvajali poostren nadzor ob rednem delu, prav tako bo potekal poostren nadzor hitrosti.

Največ prometnih nesreč s smrtnim izidom zaradi neprilagojene hitrosti voznikov se pripeti ob koncih tedna (sobota in nedelja). V obdobju zadnjih 5 let je največ udeležencev zaradi neprilagojene hitrosti umrlo med polnočjo in 1. uro zjutraj – 14 umrlih, med 14. in 15. ter med 19. in 20. uro – po 12 umrlih. Večina smrtnih prometnih nesreč se zaradi neprilagojene hitrosti pripeti v pozno popoldanskem času (prometne konice) oz. nočnem času (med 19. zvečer in 1. uro ponoči).

Z neprilagojeno hitrostjo pa so povezani še drugi dejavniki, kot so nepravilna stran in smer vožnje, nepravilno prehitevanje in neupoštevanje pravil o prednosti, pa tudi prekratka varnostna razdalja. Nevarnost prehitre vožnje lahko preprosto ponazorimo s potjo ustavljanja. Pot ustavljanja zajema reakcijsko pot in zavorno pot. Pri 50 kilometrih na uro vozilo do zaustavitve prevozi kar 28 metrov dolgo pot. Na mokri cesti se pot ustavljanja podaljša še za 10 metrov. Pri višjih hitrostih je pot ustavljanja vozila daljša, težje so tudi posledice prometnih nesreč.

Motoristi in mopedisti sodijo v skupino ranljivih udeležencev v prometu, saj:

  • niso obdani s ”ščitom” kot npr. vozniki avtomobilov,
  • dinamika vožnje avtomobila se bistveno razlikuje od dinamike vožnje motorja že zaradi stabilnosti vozila, kota nagiba, upravljanje vozila z volanom je drugačno od upravljanja vozila s krmilom itd.,
  • motor ima bistveno manjšo maso od ostalih motornih vozil, ki prihajajo iz nasprotne strani,
  • majhen motor ima izjemno ozko silhueto v primerjavi z drugimi motornimi vozili, kot so osebni avtomobili, tovorna vozila itd., zato ga ostali vozniki veliko težje in veliko pozneje opazijo.

Število registriranih motornih koles močno narašča

V lanskem letu je bilo v Sloveniji registriranih že 145.417 enoslednih motornih vozil (EMV), to je 14.482 več kot pred tremi leti. Zabeleženih je bilo 1.161 prometnih nesreč z udeležbo voznikov EMV oz. 10 % več kot v letu 2021. Umrlo je 14 voznikov, kar je najmanj od uvedbe elektronske podatkovne baze prometnih nesreč (1994). 57 % voznikov EMV je v letu 2022 nesrečo, v kateri so izgubili življenje, tudi povzročilo, kar je sicer najmanj v zadnjem 5-letnem obdobju. Značilno za prometne nesreče voznikov EMV je, da se pripetijo predvsem v toplih mesecih oz. v času motoristične sezone med aprilom in oktobrom, največkrat med petkom in nedeljo.

V preventivni akciji Hitrost sodeluje tudi 81 občin, ki smo jim razdelili letake in plakate.