(Bruselj, 13. marec 2024) Evropsko računsko sodišče (ERS) je v novem poročilu z naslovom Doseganje ciljev EU na področju varnosti v cestnem prometu – Čas je za višjo prestavo, opozorilo, da bodo morale EU in njene države članice „pospešiti svoja prizadevanja“, da bodo do leta 2030 dosegle cilje prepolovitve števila smrtnih žrtev in hudih poškodb na cestah. Revizorji EU so skoraj eno leto analizirali trenutna prizadevanja za varnost v cestnem prometu in v postopku revizije obiskali štiri države članice EU. Kljub celovitemu pristopu Evropske komisije je napredek pri zmanjševanju števila smrtnih žrtev in hudih poškodb v cestnem prometu v zadnjih letih stagniral, kar vzbuja močan dvom o zmožnosti EU, da do leta 2050 uresniči svoje cilje. Do leta 2030 naj bi se število smrtnih žrtev zmanjšalo le za četrtino in ne za načrtovano polovico števila iz leta 2019, ko je na cestah EU umrlo 22.800 ljudi, meni ERS.

Eva Lindström, članica Evropskega računskega sodišča, ki je vodila revizijo, je izpostavila: »EU je na področju varnosti v cestnem prometu dosegla precejšen napredek, kljub temu pa na naših cestah še vedno vsak dan umre veliko ljudi. Glede na sedanjo stopnjo napredka cilj prepolovitve števila smrtnih žrtev v tem desetletju ne bo dosežen. Če želijo EU in njene države članice doseči svoje cilje, morajo svoja prizadevanja prestaviti v višjo prestavo

Antonio Avenoso, izvršni direktor Evropskega sveta za varnost v prometu, je komentiral ugotovitve poročila: »Poročilo kaže obseg prihajajočega izziva, če namerava EU resno prepoloviti 20.000 tragičnih smrti na naših cestah vsako leto. Sedanji pristop EU ne bo uspel, dokler zakonodaja ni dovolj ambiciozna in na številnih področjih manjka ustrezno izvajanje. Upamo, da bo to poročilo v letu evropskih volitev opozorilo za EU, da bo treba prizadevanja v drugi polovici desetletja povečati. Menimo tudi, da Evropska komisija nima dovolj sredstev za reševanje večjih nastajajočih vprašanj, kot je uvedba avtomatizacije vozil, in da bi bilo treba ustanoviti Agencijo EU za varnost v cestnem prometu, ki bi prevzela del tega dela. Težko je razumeti, zakaj imajo pomorski, zračni in železniški promet posebne agencije, ni pa agencije EU za vprašanja varnosti v cestnem prometu

Kar zadeva krovne cilje, revizorji menijo, da strategijo za zmanjšanje hudih poškodb na cestah ovira pomanjkanje usklajenosti glede tega, kako države članice razvrščajo podatke o hudih poškodbah. Zaradi tega Komisija “ne more pridobiti natančnega pregleda resnih poškodb na ravni EU in oblikovati dobro ciljno usmerjenih ukrepov za zmanjšanje njihovega števila.”

Na področju varnosti vozil so revizorji ugotovili, da vodilna Splošna uredba o varnosti EU, ki velja za vsa nova vozila, prodana od julija letos, ne bo povzročila pričakovanega zmanjšanja smrtnih žrtev, ker Evropejci redkeje menjajo svoja vozila. Poleg tega je ETSC poudaril, da je bila uredba v fazi izvajanja oslabljena, saj proizvajalci avtomobilov postavljajo oblikovalce politik pod velik pritisk, naj znižajo prag za minimalne zahteve glede tehnologij, vključno z inteligentno asistenco za prilagajanje hitrosti (ISA), elektronskimi snemalniki podatkov (EDR) in sistemi za opozarjanje na motnje.

Revizorji ERS so ponovili opozorila ETSC, da lahko na tisoče novih vozil vsako leto zaobide varnostne zahteve EU za vozila, vključno z nevarnimi ameriškimi tovornjaki, ker so uvožena in odobrena v skladu s shemo EU za odobritev posameznih vozil, ki ima zelo nizke varnostne zahteve.

Glede varnosti infrastrukture so revizorji ERS opozorili na omejitve direktive EU o upravljanju varnosti cestne infrastrukture (RISM), ki ne zajema vseh mestnih in podeželskih cest. Poročilo navaja, da »to omejuje vpliv direktive, saj sta bili ti dve vrsti cestne infrastrukture povezani s 93 % smrtnih žrtev leta 2020.« Glede porabe sredstev EU za infrastrukturo pa revizorji menijo, da varnost v cestnem prometu ni bila ključni kriterij pri izbiri projektov. Poleg tega “izbirna merila pogosto niso uspela ciljati na žarišča prometnih nesreč”. Ker se bo financiranje EU za cestno infrastrukturo v prihodnjih letih (2021–2027) zmanjšalo, bo to lahko pomenilo tudi manj sredstev za izboljšanje varnosti v cestnem prometu, zato bo še bolj pomembno zagotoviti, da se ta sredstva kar najbolje izkoristijo za reševanje življenj.

Glede hitrosti, ki je ključni vzrok za tretjino smrti, poročilo ugotavlja, da Komisija še ni izdala uradnega priporočila državam članicam o varnih omejitvah hitrosti, “čeprav je Evropski parlament Komisijo že leta 2021pozval, naj to stori.”

Revizorji ERS so preučili razvoj, kot so naprave za mikromobilnost (npr. e-skuterji) in avtomatizirana vozila, ter dejali, da bodo ta področja zahtevala nadaljnje povezovanje in usklajevanje ukrepov Komisije. Evropska komisija je leta 2022 sporočila, da preučuje možnost ustanovitve Agencije EU za varnost v cestnem prometu, a da se to ne bo zgodilo “čez noč”.

ERS v poročilu še ugotavlja, da je med letoma 2014 in 2020 EU zagotovila približno 6,7 milijarde EUR za projekte, ki so prispevali k varnosti v cestnem prometu. Vendar zahteve EU ne zajemajo infrastrukture z največjim številom smrtnih žrtev, kot so mestna območja, kolesarske steze in regionalne ceste, stopnje napredka, doseženega z različnimi pristopi k varnosti v cestnem prometu, pa se med državami EU zelo razlikujejo. Zanimivo je, da se vrednost, ki se pripisuje človeškemu življenju, med državami članicami precej razlikuje, ko gre za oceno gospodarskih koristi projektov. Poleg tega varnost v cestnem prometu ni bila med ključnimi merili za izbor projektov za njeno izboljšanje, saj je konkurirala drugim prioritetam, kot je okolju prijaznejši promet. V izbirnih merilih pogosto sploh niso bila obravnavana mesta zgostitev prometnih nesreč (t. i. žarišča). Ker bi se obseg sredstev EU za varnost v cestnem prometu v prihodnjih letih lahko zmanjšal, bo še toliko pomembneje zagotoviti, da se bodo sredstva, ki bodo na voljo, kar najbolje uporabila za reševanje življenj.